Dva tisoč let pridobivanja kamna

Od Rimljanov do danes

Pridobivanje peščenca na miljskem območju ni novost. Kamen so prvi lomili Histri,Rimljani pa so kmalu prepoznali njegovo kakovost in ga vgradili v rimsko gledališče v Tergestu (današnjem Trstu) ter v ceste v Ogleju.

Pod Beneško republiko se je pridobivanje močno razširilo — med 17. in 19. stoletjem je delovalo več kot sto kamnolomov. Pod habsburško monarhijo je proizvodnja še narasla in kamen je prišel vse do Dunaja. Vrhunec je bil v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja skamnolomi Gorlato v Renicah.

Po drugi svetovni vojni so politične razmere ter konkurenca opeke in betona pripeljale do zaprtja kamnolomov — do konca petdesetih let so obratovanje ustavili vsi. Znova so se odprli v začetku devetdesetih, prav v Renicah, s sodobnimi tehnikami cepljenja in žaganja.

Danes so kamnolomi v coni Noghere v Miljah, vodi jih Dario Macor, lastnik družbe Renice s.r.l. Kamen od tod je tlakoval približno 80 italijanskih trgov, od Mester do Marana, poleg posegov v Sloveniji — med njimi pomol koprskega pristanišča. Za pridobivanje in obdelavo miljskega kamna je podjetje prejelo priznanjeFedeltà al Lavoro e Progresso Economico Gospodarske zbornice Trsta.

Viri: Il Piccolo, «Il ponte di Rialto torna a splendere con l'arenaria delle cave di Muggia», 11. avgust 2016; Il Piccolo, «Progresso economico, premiato Dario Macor».