Peščenec za restavriranje kulturne dediščine

Tržaški fliš — ritmično menjavanje peščenjakov in laporjev, opisano na straniPeščenec — je formacija, na kateri stoji velik del mesta, in vir velikega dela njegovega zgodovinskega gradbenega kamna. Miljski peščenec je prav ta kamen. Pri restavriranju uporaba istega materiala kot izvirnik pomeni skladnost: enako obnašanje ob vodi in zmrzali, enako toplotno raztezanje, enak način staranja — barva, zrnavost in patina ostanejo skladne s tem, kar je že tam.

Kamen je netopen v vodi in zaradi obrabe nikoli ne postane gladek: ostanenedrseč vso življenjsko dobo — kar šteje na stopnicah, cerkvenih dvoriščih in monumentalnih tlakih, po katerih se hodi vsak dan.

Laboratorijske vrednosti oznake CE (EN 1341 / 1342 / 1343:2001) to povedo v številkah:0 % spremembe porušitvene obremenitve po 48 ciklih zmrzovanja/tajanja. Celotna tabela je na strani o materialu.

Kontinuiteta ni tržni argument: Rimljani so ta peščenec pridobivali in obdelovali za oglejske ceste in za tržaško gledališče (Teatro di Tergeste), dokumentiran pa je v tržaški gradnji od 17. do 19. stoletja — do izvoza na Dunaj v habsburškem obdobju. Celotna zgodba je v razdelkuO nas.

Vzorci. Na zahtevo pripravimo vzorce kamna z načrtovanimi obdelavami, za neposredno primerjavo z obstoječim in za dokumentacijo, ki jo je treba predložiti uradu za varstvo kulturne dediščine (Soprintendenza).

Tehnična dokumentacija. Oznaka CE in listi z laboratorijskimi vrednostmi — isti kot na strani Peščenec — v podporo postopku pridobitve soglasij.

Obdelava. Od ročnega cepljenja, ki sledi naravnim plastem in ne vsiljuje geometrije, do žaganja plošč nadzorovane debeline. Posebni kosi — pragovi, stopnice in nastopne ploskve, obrobe, kape, kapiteli — se izdelajo po projektnem načrtu, ne iz kataloga.